Program




PROGRAM SOCIALISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE




1. Nacionalizacija zdravstva in šolstva

Zdravstvo in šolstvo sta se po odcepitvi Slovenije postopoma liberalizirala oziroma privatizirala. Večina obeh sektorjev je še vedno v državni lasti, vendar je privatizacija močno spodkopala ureditev zdravstvenega sistema, kar se odraža z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ga je treba ukiniti, ter pri dražjih storitvah in daljših čakalnih vrstah. Pri tem se dogaja, da imajo zdravniki v zasebnem sektorju v povprečju veliko večje zaslužke; najbolj sporno pa je, da se meša javno in zasebno.
Tako obstajajo zasebne ordinacije, ki delujejo s koncesijo, pri čemer bolniki z napotnico ne pridejo na vrsto, če plačajo sami, pa pridejo. V šolstvu je zgodba podobna. Ustanavljajo se fakultete in univerze, ki delujejo s koncesijo, vendar je kljub temu treba študij doplačevati. Ustanavljajo se programi, ki niso v skladu s potrebami trga, zaradi česar je potem večina diplomantov takšnih fakultet nezaposljiva.
Lastniki zasebnih univerz tako kot zdravniki dobivajo ogromne zaslužke, šolstvo kot celota pa drvi proti ameriškemu sistemu zasebnega šolstva, kjer se lahko šolajo samo še tisti, ki imajo denar.
Prepove se praksa, ko zdravniki dopoldne delujejo v javnem zdravstvu, popoldne pa v zasebnem.

2. Možnost izbire zdravljenja in uvedba zbornice za alternativno in komplementarno zdravljenje
Zavzemamo se, da se na medicinski zbornici odpre oddelek za alternativno in komplementarno zdravljenje, ter oddelek za psihoterapijo. Ti dve področji sta namreč povsem neurejeni. Zavzemamo se tudi za koriščenje storitev prek zavarovalnice, kot je to urejeno v drugih državah. Kot primer navajamo, da je psihoterapija danes samoplačniška, čeprav je del medicine; na tem področju pa vlada zmeda, pri čemer se sploh ne ve, kdo je usposobljen psihoterapevt in kdo ne.
Zavzemamo se tudi, da se omogoči zdravljenje v tujini v primerih, ko nekje obstajajo postopki, ki se v Sloveniji ne izvajajo, tako, da zavarovalnica krije stroške.
3. Vpeljava uravnilovke v razmerju 1:5 in uzakonitev stopnje presežne vrednosti

Bistvo socializma je, da je delitev, ki je 3. faza produkcijska procesa, vzpostavljena na dejavniku dela. Poznamo štiri faze, in sicer: 1. produkcija, 2. menjava, 3. delitev in 4. potrošnja. Poznamo tri primarne produkcijske tvorce: 1. delo, 2. zemlja in 3. kapital.
Ekonomska definicija socializma je: Družbeno ekonomski sistem, v katerem je primarni dejavnik delitve delo.
Ekonomska definicija kapitalizma pa je: Družbeno-ekonomski sistem, v katerem je primarni dejavnik delitve kapital in zemlja. Kapitalizem se ne imenuje zato, ker ima kapital; kapital ima vsaka ureditev - ampak se imenuje zato, ker je glavni dejavnik delitve kapital. To pa pomeni, da »denar dela denar« po načelu akumulacije, ki je prvi zakon kapitalizma. Akumulacija pa privede do koncentracije, kar je po Marxu opis neoliberalizma.
To pomeni, da je lahko kvalificirana delovna sila največ 5-krat dražja od nekvalificirane delovne sile. Tako se ne dogaja več, da nek direktor zasluži 60.000 EUR na mesec, ampak največ 5-krat več od tistega z najnižjo plačo v podjetju. Minimalne plače se lahko zvišajo, denar, ki gre danes za plače vodilnih, pa se lahko usmeri v delitev dobička oziroma v razvoj. Minimalna plača naj znaša 1000 EUR.
Ker je v socializmu primaren dejavnik delitve, to pomeni naravno zaporo. Višje kvalificirana delovna sila ima višjo ceno, vendar se v razmerju do osnovne plače ne more preplačati, ker ima dan še vedno 24 ur; delavec tako lahko dela največ 16 ur, pa še to izjemoma. Tako ne glede na panogo nihče ne more biti učinkovit 5- in večkrat od drugega delavca; vsak lahko dela največ 16 ur na dan – preostali čas potrebuje za regeneracijo. To v praksi pomeni, da so urne postavke med delavci primerljive, višje izobražena delovna sila ima višje postavke, vendar je njihova ura lahko največ petkratnik plače delavca brez izobrazbe.
Stopnja presežne vrednosti je ulomek, ki kaže na stopnjo izkoriščanja delovne sile s strani kapitala. Ta prikazuje, koliko delovnega časa delavec dela zase in svojo družino in koliko za delodajalca. Nižja kot je stopnja presežne vrednosti, bolj je delavec izkoriščan.
Če je stopnja presežne vrednosti 1, pomeni, da delavec v 8-ih urah 4 ure dela zase in 4 ure za delodajalca, torej lastnika (kapitalista, rentnika). Ker je gospodarstvo v krizi in je čedalje več ljudi nezaposlenih, so to idealni pogoji za izsiljevanje delavstva, kar stopnjo presežne vrednosti popolnoma obrne v korist kapitala. Tako je realna stopnja presežne vrednosti v povprečju 0,25. Kar pomeni, da delavec 1–2 uri na dan dela zase, 6–7 ur pa za delodajalca. Govorimo o 8-urnem delovniku, s podaljšanjem delovnega časa se ta razlika še poveča. Nizka stopnja presežne vrednosti torej pomeni izkoriščanje, visoka pa pošteno plačilo.
Zaradi tega je potrebno uzakoniti stopnjo presežne vrednosti, torej je treba določiti stopnjo, pod katero delodajalec ne sme iti. S tako ureditvijo in nadzorom le-te se počasi zatre izkoriščanje delavcev s strani kapitala. Presežna vrednost mora biti tako določena, da omogoča razvoj podjetja - kot je pojasnil Marx - in ne več kot to.
4. Izstop iz zveze Nato

Nato je militantna organizacija, ki bi se morala po razpadu Sovjetske zveze in ukinitvi Varšavskega pakta razpustiti. Namesto tega je Nato z vojno v Jugoslaviji prešel iz defenzivne zveze, ki naj bi bila namenjena samo za obrambo, v ofenzivno zvezo, kar se je pokazalo z zračnimi napadi na območju Jugoslavije, predvsem bombardiranjem Srbije, brez resolucije Združenih narodov.
Nato pod pretvezo grožnje z ruske strani širi svoje baze in pritiska na Rusijo ter krši sporazum, ki sta ga podpisala Reagan in Gorbačov, da se Zahod ne bo širil na Vzhod proti Rusiji. Poleg tega je Nato vojska ZDA, Nemčije in Vatikana oziroma skupine ljudi, ki vlada svetu, pri čemer jo plačujemo vsi državljani članic zveze Nato.
Prepričani smo, da je bil referendum o vstopu Slovenije v Nato ponarejen. S članstvom v Natu smo dejanska tarča terorizma, ki je nastal zaradi delovanja Nata.
Zato je za mir na našem prostoru nujno potreben izstop iz Nata.
Slovenija naj za svojo varnost ponovno vzpostavi naborniški sistem.
5. Izstop iz Evropske Unije in evroobmočja ter sodelovanje z neuvrščenimi, ki so prihodnost svetovne ekonomije in Evrazijo (BRICS)

EU je kapitalistična in fašistična integracija z naddržavnimi pristojnostmi. Hitler je v svojem testamentu zapisal, da bo 4. Reich, ki bo vzklil na pepelu 3. Reicha, federalno urejena Evropa, ki jo bo vodila Nemčija. Točno to se je zgodilo po 2. svetovni vojni. EU s svojimi makroekonomskimi instrumenti izčrpava slabše razvite članice, torej Nemčija izčrpava ostale članice. Namreč, Slovenija je v evroobmočju, kar pomeni, da smo se ob vstopu zavezali, da bomo izpolnjevali merila evroobmočja.
Ker je Evropska centralna banka pod nadzorom Nemčije, saj ima tudi sedež v Frankfurtu, parametre za evroobmočje določa Nemčija. To pomeni, da dviguje lestvico, ki je ostale države ne morejo doseči. Nemčija kot najbolj razvita in najpremožnejša država, z najvišjo produktivnostjo in najbolj ugodnimi finančnimi kazalniki, najceneje od vseh dobiva denar, ki ga posoja naprej, kar se je pokazalo pri krizi v Grčiji. Nemčija znotraj EU vedno znova določa nova merila, standarde (primer evromotorji pri avtomobilih). Teh meril države zaradi preslabega finančnega stanja ne morejo izpolnjevati, kar pomeni, da morajo plačevati kazni (pogodbene globe) zaradi neizpolnjevanja standardov. Poleg tega večino teh produktov proizvaja Nemčija sama, kar pomeni, da mora vsa EU kupovati produkte po standardih, ki so jih določili Nemci. To privede do tega, da se države, ker nimajo svojega denarja in morajo izpolnjevati merila evroobmočja, z uvozom dobrin in storitev iz Nemčije začnejo zadolževati. EU kot taka deluje na centralizaciji. To pomeni, da je Nemčija vse premožnejša, ostali deli EU pa vse revnejši.
Če izstopimo iz evroobmočja, imamo lahko svojo valuto, kar pomeni, da se lahko razvijamo v skladu s svojimi možnostmi, in ne po nareku- zaradi česar nam pada standard, ker se moramo zadolževati za merila, ki jih nismo sposobni izpolnjevati. Evroobmočje je samo instrument EU, ki jo vodi Nemčija, da siromaši ostale članice, kar pomeni, da znotraj takšnega sužnjelastniškega sistema nimamo kaj početi. Obljube ob vstopu Slovenije v EU in evroobmočje so bile, da bo to omogočalo enakomeren razvoj vseh članic, in da se bodo presežki prerazporejali med manj razvite. Tega EU ne počne, zaradi česar je EU prišla v hudo krizo, saj počne ravno nasprotno. Nadaljnje članstvo v EU in evroobmočju je za Slovenijo pogubno.
Rešitev je vezava z Evrazijsko unijo in neuvrščenimi, ki jih predstavlja BRICS. Izpad trgovanja z EU lahko brez večjih problemov premostimo z vezavo našega tržišča z omenjenimi. Slovenija ima znanje in tehnologijo, ki ju ta tržišča nimajo, nima pa surovin, ki jih ta tržišča imajo. Tako bi bila vezava našega gospodarstva z gospodarstvom teh držav odlična za naše gospodarstvo.
6. Nova ustava – uvedba polpredsedniškega sistema po francoskem vzoru, pozneje uvedba skupščinskega sistema
Polpredsedniški sistem za razliko od parlamentarnega, kakršnega imamo v Sloveniji, ki smo ga prepisali od Nemčije oziroma nam je bil vsiljen, omogoča hitrejše reševanje problemov. Predsednik države ima možnosti dekretov, poleg tega ima ponavadi večino v parlamentu, kar pomeni, da lahko vodi seje vlade in ima navadno predsednika vlade iz svojih vrst. Zadeve se tako rešujejo odločneje in hitreje, saj ni potrebno soglasje političnih strank, tako vladnih kot nevladnih.
Soglasje v parlamentarnem sistemu je velika težava, kar se lepo vidi v slovenskem političnem prostoru, kjer je dovolj, da ena stranka zruši vlado oziroma lahko na ta način zruši strukturne reforme. Tako se vrtimo v začaranem krogu, v katerem se problemi ne rešujejo.
S polpredsedniškim sistemom bi lahko takšne težave premostili in prisilili stranke h konstruktivnemu delovanju, poleg tega je v polpredsedniškem sistemu odgovornost nosilca (predsednika, predsednika vlade) jasna in zaradi tega ne more prihajati do prelaganja odgovornosti v tolikšni meri, kot se to dogaja v proporcionalnem parlamentarnem sistemu. Tovrstni sistem uporabljata Francija in Rusija.
Skupščinski sistem bi lahko uvedli po stabilizaciji države prek polpredsedniškega sistema. Bistvena prednost skupščinskega sistema, kot ga zagovarjamo, je odprava strankarskega sistema. V skupščinskem sistemu bi tako vsak okraj volil poslanca iz svojih vrst, torej v Kopru bi volili predstavnika iz Kopra. Le tak poslanec bo najbolje vedel, kaj njegov kraj potrebuje, in bo odgovoren pred volivci, ki so ga izvolili, za rezultate. S tovrstnim sistemom bi se izognili temu, da poslanci bolj kot pripadnost kraju, v katerem živijo in so izvoljeni, čutijo pripadnost stranki, stranke pa svojim poslancem praviloma ukazujejo, da glasujejo po nareku vrha stranke in tako tudi proti interesom, ki bi jih moral poslanec v prvi vrsti zastopati.
V Sloveniji imamo uradno reprezentativni mandat, kar pomeni, da lahko poslanec glasuje po svoji volji in vesti, neuradno pa imamo imperativni mandat, pri čemer se poslancu neposredno pove, kako mora voliti.
7. Nacionalizacija kapitala sumljivega izvora in ustanovitev finančne policije, brez zastaralnih rokov, združene z davčnim organom in izvršbo pod okriljem države
FURS naj pridobi pristojnosti in pooblastila, s tem se uvede nekdanji SDK in finančna policija. To pomeni, da lahko FURS neposredno zaseže premoženje, ki je bilo odtujeno oziroma katerega izvora se ne da pojasniti. Hkrati se določi, koliko premoženja pripada državljanu RS, pri čemer se tistim, ki imajo veliko premoženja, le-to nacionalizira in se uporabi za izenačevanje standarda. Uzakoni se, da finančne malverzacije po letu 1991 ne zastarajo in da vsi, ki so obogateli, pojasnijo svoje premoženje, sicer se jim ga avtomatsko odvzame.
Določi se cenzus premoženja za posameznika, višek nad tem pa bi se nacionaliziral in prerazporejal za dvig standarda. Računsko sodišče mora dobiti vsa pooblastila za pregon, ki jih zdaj nima.
8. Nacionalizacija presežnega kapitala – določitev cenzusa dohodka

Kapital, ki je tako velik, da škoduje večini je potrebno nacionalizirati in ga razporediti.
Zavzemamo se za izenačevanje premoženjskega statusa, kar pomeni, da premožni, ki presegajo cenzus premoženja, plačujejo poseben davek. Luksuzne dobrine niso potrebne za življenje, kar pomeni, da se to obdavčiti, kapital pa se namesto v luksuzne dobrine usmerja v zagon gospodarstva skozi investicije in dvig življenjske ravni.
Poseben davek za 3. nepremičnino. Družina za življenje potrebuje 1 stanovanjsko enoto (stanovanje, hiša), lahko ima tudi vikend. Kar je več kot to je potrebno obdavčiti. S tem se poveča ponudba nepremičnin, kar povzroči padec cen nepremičnin. Plovila večja od 6-ih metrov, ki se ne uporabljajo za gospodarsko dejavnost, se smatrajo za luksuz in so obdavčena. To pomeni, da se popolnoma ukine davek na vsa plovila, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ter na plovila manjša od 6-ih metrov.
9. Reforma šolskega sistema – odprava točkovnega sistema, uvedba sprejemnih izpitov, mogoč neposredni vpis iz srednjih tehniških šol na fakulteto
Točkovni sistem, ki ga je vpeljal Janez Drnovšek s svojim ministrom Slavkom Gabrom, je zgrešen. Največja pomanjkljivost je, da temelji na zbiranju dobrih ocen. Naj povemo, da otroci pri svoji starosti, ko se začne ocenjevanje, niti slučajno ne morejo vedeti, kaj to pomeni. V Rimu so imeli poslovno sposobnost omejeno do 25. leta starosti, pri nas pa sistem otroke sili, da pri 11-ih letih razumejo, kaj pomenijo dobre ocene, in jim sistem zapre vrata, če niso zbrali dovolj točk. Ocene niso in ne morejo biti edini odraz potenciala, kajti nekatere začnejo stvari zanimati pozneje. Navsezadnje je kirurg dr. Brecelj dejal, da v takšnem šolskem sistemu, kakršnega imamo v Sloveniji danes, ne bi sam nikoli imel možnosti vpisati se na medicinsko fakulteto.
Druga stvar je to, da se dijaki iz tehniških šol ne morejo neposredno vpisovati na fakulteto. Če se hočejo vpisati na fakulteto, morajo opraviti splošno maturo, torej dodatni predmet, pri čemer pa konkurirajo gimnazijcem. To se nam zdi nepomembno, kajti če ima nekdo smisel za medicino in je prej hodil v srednjo šolo, mu to zagotovo ne bo škodilo, zagotovo pa ne more imeti gimnazijec prednosti, ker do takrat o medicini še ne ve ničesar. Sistem s sprejemnimi izpiti je najbolj pošten in smiseln.
10. Uvedba štipendij za vse poklice, ki jih država potrebuje in ukinitev študentskega dela v poznani obliki (študentsko delo se nadomesti z ustrezno štipendijo za čas študija)
Gospodarstvo je potrebno regulirati, kar pomeni, da mora država uvesti štipendije za vse poklice, ki jih država potrebuje in s tem skrbeti za samozadostnost. To lahko naredi v dogovoru s podjetji, ki potrebujejo izšolano delovno silo.
Študentsko delo v poznani obliki, pri kateri ni nobenih omejitev glede opravljenih delovnih ur, se ukine. Delo, kot ga poznamo danes, je nelojalna konkurenca zaposlitvi. Delo se omeji po skandinavskem modelu, ko lahko študent prek Študenta zasluži do 200 eur na mesec; od tega sicer ne more živeti, si pa lahko izboljša finančno stanje. Poleg tega bi se čas študija skrajšal, ker študenti ne bi hkrati delali in študirali. Država naj vsakemu študentu zagotovi štipendijo, hrano ter nastanitev.
Namesto bonov predlagamo ustanovitev državnih študentskih menz, kjer se študenti prehranjujejo s kvalitetno in cenovno ugodno hrano (narava menz bi bila neprofitna).
11. Ukinitev enotnega plačnega sistema

Sistem enotnega plačnega sistema ne deluje in je nepravičen. Uvede naj se bivši plačni sistem, ko so ministrstva prejemala sredstva za izplačilo plač.
12. Vezava fakultetnega študija na delo v Sloveniji

Finančna sredstva, porabljena s strani države zato, da je študent pridobil izobrazbo, se morajo državi povrniti. To pomeni, da mora študent delati v slovenskem gospodarstvu toliko časa, da se stroški, ki jih je imela država, izenačijo z njegovim produktom v gospodarstvu. Npr. strošek za izobrazbo zdravnika je v Sloveniji od 250.000 EUR, kar pomeni, da bo moral zdravnik v Sloveniji delati tako dolgo, da se strošek povrne. Če gre v tujino, mora tujina plačati odkupnino za izobraževanje.
13. Prepoved pretoka denarja v davčne oaze

Denar, ki se pretaka v davčne oaze, uničuje domače gospodarstvo. Filozofija kapitalistov, ki denar skrivaj pretakajo v davčne oaze, ni razvoj domačega gospodarstva, ampak izkoriščanje domačega gospodarstva. Takšen način gospodarjenja vodi v revščino in uničuje življenje ljudi v domačem gospodarstvu, ker se gospodarstvo in s tem delovna sila ne more obnavljati.
14. Reforma pravosodja

Velika težava Slovenije so neizkušeni sodniki, ki lahko po zakonu to postanejo z 28-imi leti starosti. Sodnik je nadzornik procesnih postopkov. Biti mora zelo kakovosten, da lahko nadzoruje odvetnika in tožilce. Diplomant pravne fakultete z 28-imi leti to ne more biti, saj nima izkušenj.
Zavzemamo se, da sodniki napredujejo iz vrst izkušenih odvetnikov in tožilcev, kar izboljša kakovost in učinkovitost sodstva.
15. Ustanovitev policijske in vojaške šole ter akademije

Vse resne države imajo za uniformirano osebje akademije. Akademije imajo za uniformirano osebje strožja merila in posledično višjo kakovost. Danes se dogaja, da imamo policiste s tečajem in vojaške poveljnike brez resnega vojaškega znanja. S tem je politika oslabila obrambno-varnostni sistem države, kar predstavlja resno tveganje.
Slovenija potrebuje srednjo policijsko in vojaško šolo ter policijsko in vojaško akademijo.
16. Znižanje davka na delo in zvišanje davka na dobiček

Delo je v Republiki Sloveniji preveč obdavčeno, medtem ko je dobiček premalo. Z znižanjem davka na delo se delodajalci razbremenijo, lažje se zaposluje in s tem lažje ustvarja več prihodkov in dobička, s katerim se zagotavlja razvoj podjetij.
17. Stroga ločitev Cerkve od države, obdavčitev Cerkve in odvzem vseh finančnih privilegijev, ki jih uživa

Vsak vernik naj ima pravico do prakticiranja vere, vendar se strogo loči vero od cerkvenih institucij. Omeji se Sveti sedež, ki s svojo politiko deluje kot država v državi. Sveti sedež deluje diplomatsko, gospodarsko, politično in se s tem vmešava v notranje zadeve države. To se strogo prepove. Namen vere je, da se ukvarja s svojimi verniki, in ne s pristojnostmi države. Cerkev kot institucija naj se financira iz lastnih prispevkov, donacij, in ne s strani države. Vera je intimna stvar posameznika, kar pomeni, da država s tem nima nič.
18. Ureditev kmetijstva za samooskrbo s hrano in usmeritev k ekološkemu kmetijstvu

Samooskrba je bistvena za suverenost države in naroda, katerega servis je država. S samooskrbo se zagotovi dobrine, da nismo odvisni od uvoza, regulira se cene na trgu in izboljša položaj kmetov, ki ne morejo konkurirati zahodnim kmetijskim multinacionalkam. V zasnovi samooskrbe se prek ugodnih posojil izvede politiko pomoči kmetom. Dopolni in posodobi se sistem zadrug.
19. Uvedba in dvig carin za zaščito domačih proizvajalcev

V EU ne moremo uporabiti carin, ker EU temelji na prostem pretoku blaga, storitev, ljudi in kapitala. Z izstopom bi lahko določili carine, s čimer bi lastno gospodarstvo ščitili pred tujimi vplivi. Danes se namreč dogaja, da naša domača proizvodnja ne more konkurirati tujim korporacijam, ker smo premajhni in ker naše gospodarstvo ni tako razvito kot tuje. Tako se dogaja, da tuji proizvodi izpodrivajo domače, zaradi subvencij, s katerimi stimulirajo prodajo svojih izdelkov na našem trgu, prek cenejših izdelkov in trženja. S protekcionistično carinsko politiko se zaščiti domače gospodarstvo pred vplivi drugih trgov.
20. Ekonomski sporazumi z državami nekdanje Jugoslavije – Jugoslovanska ekonomska unija

Balkan je naše geopolitično zaledje. Trg nekdanje Jugoslavije je samozadosten. Poleg tega prisotnost na tem trgu ne predstavlja tako visokih stroškov kot prisotnost na zahodnih trgih. Naša podjetja imajo še zaradi blagovnih znamk iz nekdanje Jugoslavije veliko podporo na tem trgu, kar pomeni, da je lažje in ceneje prodajati naše storitve in izdelke na Balkan kot npr. v Nemčijo ali Italijo, kjer naše znamke nimajo takšnega ugleda, in kjer zaradi nižje produktivnosti in manjšega trga težje konkuriramo. Poleg tega je ta trg nam najbližji, kar poceni prevozne stroške. To pomeni, da lahko z nižjo ceno prodamo več in razvijamo domače gospodarstvo.
Predlagamo koncept Jugoslovanske ekonomske unije, kjer trgi držav nekdanje Jugoslavije med seboj sodelujejo, hkrati pa se ščitijo pred drugimi trgi.
21. Zapis zaupnice ljudstva v ustavo: ljudstvo lahko z določenim številom podpisov odstavi vlado, če ta ne opravlja svojega dela dobro

Treba je spremeniti ustavo in zapisati institut zaupnice ljudstva v ustavo. S tem bi prisilili vlado, da premisli, kakšno politiko bo izvajala, sicer bo izgubila podporo. Danes se dogaja ravno nasprotno, vlade imajo v tej ureditvi relativno lahko delo. Zmagajo na volitvah in vladajo, ne da bi se bali ljudstva, kar pomeni, da počnejo, kar koli želijo.
Institut lahko predvideva referendum, s katerim v primeru uspešnosti zahteva predčasne volitve.
22. Ustanovitev SDK – Službe družbenega knjigovodstva

Združeni narodi so v svojih poročilih navedli, da je bila SDK najboljša institucija za pregled likvidnosti sredstev. SDK je bila organizirana tako, da je avtomatsko preprečevala možnosti zlorab in sledila toku denarja. Politika po letu 1991 je med prvimi ukinila SDK, s tem se je omogočil finančni kriminal, izkoriščanje delavstva in privatizacija na nepošten način. SDK je bistveni element tega programa in med prioritetami delovanja Socialistične partije Slovenije. Pomembna je tudi za preprečevanje pretoka denarja v davčne oaze in izčrpavanje podjetij prek navideznih stečajev.
23. Ostra inšpekcijska politika glede utaje davkov s kaznijo odvzema premoženja/podjetja za takšno kršitev

Zavzemamo se za avstrijski model, pri katerem država tistim, ki so zavestno povzročili kaznivo dejanje, odvzame premoženje in podjetje ter za 7 let poslovno sposobnost. S tem se preprečujejo načrtne zlorabe.
Poznamo prakse v Sloveniji, ko se odpre podjetje, ki se ga namenoma spravi v stečaj, nato pa isti ljudje z nakradenim premoženjem odprejo novo podjetje in poslujejo naprej.
Družbe z omejeno odgovornostjo se ukinejo in se spremenijo v družbe z neomejeno odgovornostjo.
24. Usmeritev v ekološko energijo

Slovenija kot dežela gozda in vode naj temelji na preskrbi z energijo vodnih in gozdnih virov. Država z investicijami ustanovi državna podjetja za razrez in transport lesa, s čimer se tehnološko opremi lesno panogo, da se lahko les uporablja in prodaja v korist slovenskega naroda.
Ustavi se prodaja lesa po 100 EUR in nakup razrezanega po 350 EUR, kar pomeni zadolževanje. S tem se poskrbi za veliko število delovnih mest in ohrani denar doma.
25. Ukinitev TEŠ 6

Projekt TEŠ 6 je nerentabilen in povzroča izgubo. Potrebno ga je ukiniti in elektriko pridobivati v skladu s 24. točko.
26. Oživitev gradbeništva, dokler je še čas, z državnim odkupom blagovnih znamk, kot sta SCT in Primorje, ter vodenje podjetij v državni lasti

Gradbeni sektor je uničen. Država naj tako kot pri lesni energiji ustanovi državna podjetja, s katerimi se lahko na novo zažene gradbena panoga v Sloveniji. Odkupi naj znamke iz panoge. S tem se poskrbi za veliko število delovnih mest, denar pa ostaja doma.
27. Umik vseh političnih kadrov iz državnih podjetij in najem profesionalnih nestrankarskih managerjev in oživitev industrije v Sloveniji, uvedba soupravljanja

Velik problem Slovenije je, da se politika vmešava v vse sfere življenja, pri tem pa ne velja pravilo sposobnosti, ampak pripadnosti. Tako se ne kadrira s ciljem, da se na določeno mesto postavi najbolj sposobnega človeka, ampak se kadrira glede na pripadnost in glede na to, kaj lahko imenovani človek stori za tiste, ki so ga imenovali. Posledice takšnih ravnanj vidimo v državnih podjetjih, ki bi morali po vseh kriterijih poslovati pozitivno, pa so prodani ali uničeni, kot npr. Aerodrom Ljubljana, igralnice, banke itd.
Industrija v Sloveniji je imela bogato in kvalitetno tradicijo. Ker je Evropa ukinila kvote na uvoz in s pomočjo naše politike, ki je tekstilno industrijo sabotirala, je tekstilna industrija v Sloveniji propadla, ogromno ljudi pa je ostalo brez zaposlitve. Zavzemamo se, da država kupi blagovne znamke, kot je Mura, Labod in ponovno zažene tekstilno industrijo. Kot surovino industrija lahko uporablja industrijsko konopljo.
Uvedba delavskega soupravljanja.
28. Prepoved delovanja političnih funkcionarjev v sindikatih

Politika in sindikati sta nasprotni stranki v pogajanjih, zato je članstvo sindikalnih funkcionarjev v političnih strankah hudo navzkrižje interesov.
29. Ostrejša zakonodaja glede mučenja živali (za storilce zaporna kazen) in prepoved evtanazije zdravih živali

Zavzemamo se za zaporne kazni in ukrepe prisilnega psihiatričnega zdravljena za tiste, ki nespoštljivo ravnajo z živalmi. Poleg tega je treba ustanoviti strogi nadzor (živalsko policijo). Zavzemamo se za prepoved evtanazije zdravih živali, kot je to uzakonjeno v Avstriji. Zavzemamo se za povečanje sredstev glede oskrbe in varovanja živali (državna zavetišča, ki se ustanovijo po regijah).
Predlagamo državno veterinarsko zavarovanje za živali.
30. Zelena ekonomija (zelena energija, solarna ekonomija, izolacija)

V povezavi s točko 29. se zavzemamo, da so objekti v Republiki Sloveniji energetsko varčnejši. Pri tem predvidevamo spodbude za proizvajalce produktov v lasti Slovenije, ki zvišujejo energetsko učinkovitost. (Izolacija, toplotne črpalke, učinkovitejše peči, ogrevanje na lesno maso.)
31. Ukinitev najemnin v javnem sektorju (premestitev javnega sektorja v državne objekte)

Obstajajo objekti, za katere država plačuje najemnine od leta 1991. Razni politični lobiji odprejo podjetje in preko države - ko so na oblasti - oddajajo svoje prostore v najem, pri čemer davkoplačevalci plačujemo visoko ceno, da nekdo obogati. Tudi brez tega je nesmiselno, da država plačuje najemnino, ker s tem dolgoročno povzroča ogromne izgube.
Namesto tega denarja, ki ga država porabi na ta način, je pametno, da objekte, ki so v njeni lasti, renovira. S tem so prihranki lahko ogromni, denar pa se namesto za najemnine lahko nameni za druge potrebe, npr. za zdravstvo in šolstvo. To poceni državne izdatke. Za večje institucije oz. organe, kot so sodišča, naj se najdejo oziroma zgradijo primerni objekti, v katerih so vsi oddelki na istem mestu. Že samo stroški kurirske službe brez najemnin predstavljajo velike prihranke.
32. Organizirati nacionalni obrambno varnostni sistem oziroma uvesti obvezno služenje vojaškega roka za 6 mesecev

Slovenija potrebuje sistem stoječe vojske. Profesionalna vojska, kakršno imamo v Sloveniji, ni sposobna varovati države, če se pojavijo spopadi. Sistem po vzoru Švice temelji, tako kot nekdanji jugoslovanski sistem, na teritorialni obrambi. Slovenija ima danes 7000 profesionalnih vojakov, pred letom 91 pa je lahko Slovenija mobilizirala dve diviziji, torej okoli 30.000–40.000 vojakov pod orožjem.
33. Računskemu sodišču dati večje pristojnosti s področja pregona

V povezavi s točko 7.: „Za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji“ je treba podeliti več pristojnosti za nadzor računskemu sodišču. Računsko sodišče nadzoruje delovanje SDK in ima neposredne instrumente za uveljavljanje odgovornosti. Računsko sodišče dobi status posebnega sodišča, kot je delovno sodišče, z vsemi potrebnimi pristojnostmi.
34. Uzakoniti, da so nedelje in prazniki dela prosti dnevi, s strogim nadzorom, razen za dežurne službe ter spoštovanje 8 urnega delavnika

Zavzemamo se, da bi imel državljan Republike Slovenije urejen dnevni čas, ki bi bil razporejen na 8 ur dela, 8 ur prostega časa in 8 ur počitka.
35. Povišanje pokojnin in usklajevanje pokojnin z letno stopnjo inflacije

To je cilj, ki je ob uvedbi plačnega razmerja na največ 1 : 5 povsem realen. Hkrati se zavzemamo, da pokojnine znašajo 75 % povprečja vplačanih plač v aktivni dobi. To pomeni, da pokojnina ne sme biti manjša od 3/4 plače, ki jo je delavec prejemal med zaposlitvijo. Fiksen zakon omogoča avtomatično izvajanje in zadostna sredstva – odpadejo sicer potrebna pogajanja upokojencev z vlado.
36. Lustracija

Prepoved delovanja vseh, ki so bili dejavni v slovenski politiki od osamosvojitve, ne glede na to, ali gre za Kučanov F21, Janševo SDS ali druge politične struje. Vsem, ki so aktivno delovali v politiki, in tistim, ki so z njimi povezani in so prek privatizacije, denacionalizacije ter z gospodarskimi malverzacijami preko politike prišli do premoženja, je treba premoženje zaseči in ga podržaviti. Torej dati v last naših državljanov.
37. Legalizacija marihuane v medicinske namene

Ker medicinska znanost vse bolj dokazuje, da je marihuana zdravilna za številne bolezni, se zavzemamo za legalizacijo za uporabo v medicinske namene. S tem se zaženejo nova delovna mesta, močno se omeji črni trg, zdravniki pa s predpisovanjem uporabo nadzorujejo. Bistveno je, da imajo pacienti možnost zdravljenja z učinkovino na legalen in cenejši način. Pri tem predlogu se zavzemamo za samooskrbo.
38. Panslavizem

Združeni Slovani smo protiutež pokvarjenemu, hinavskemu, izkoriščevalskemu in zločinskemu Zahodu. Za časa Sovjetske zveze in Titove Jugoslavije smo Slovani držali ravnotežje v mednarodnih odnosih. Slovani smo tako lahko branili svoj interes v svetovni politiki. Po padcu SZ in Jugoslavije smo dobili državice (protektorate Zahoda), Zahod pa je začel veliki pohod, ki ga spremljamo slabih 30 let. Rezultate tega pohoda pa vidimo, ko Zahod povsod pušča ruševine, vključno z ZDA in EU, ki so v fazi totalnega razkroja.
Zavzemamo se, da bi se povezali z vsemi Slovani, ki bi sodelovali prek svoje slovanske organizacije.
39. Znižanje starostnih mej za upokojitev

Menimo, da bi bilo treba starostne meje za upokojitev znižati. Po logiki gospodarjenja so tako visoke meje nelogične, ker so starejši ljudje manj storilni. Bolj storilni mladi pa zaradi takšne politike ne dobijo zaposlitve.
Poleg tega je dejstvo, da pri današnji intenzivnosti dela človek psihofizično ne zdrži naporov, še posebej starejši. To dokazujejo tudi vse večje potrebe po zdravstvenih storitvah s področja psihiatrije in predpisovanje antidepresivov.
40. Proizvodnja domačih cepiv in vzpostavitev močne domače farmacevtske industrije

Zavzemamo se za proizvodnjo lastnih cepiv, kot je bilo to urejeno v Jugoslaviji. Jugoslavija ni dovolila uporabe tujih cepiv, za katera se je kasneje pokazalo, da povzročajo raka. Zavzemamo se za vzpostavitev stroge farmacevtske regulacije, čim večjo proizvodnjo generičnih zdravil doma in strog nadzor kakovosti cepiv in zdravil.
41. Ustanovitev semenske banke za ohranitev slovenskih avtohtonih semen in strog nadzor nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev

V Sloveniji se odpre semensko banko slovenskih avtohtonih semen. Tako ohranimo slovenska semena in se zaščitimo pred vplivi iz tujine, kot je Monsanto. Vzpostaviti se strog nadzor nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev. V Sloveniji namreč večino trga obvladuje Bayer, ki je kupil Monsanto.

42. V šolah, vrtcih, tovarnah in menzah možnost polnovredne hrane lokalne pridelave
Slovenci poznamo kakovostno tradicionalno hrano. Z uporabo lokalne hrane se poveča samooskrba kmetijstva, potrošniki pa dobijo kakovostno svežo hrano. Poleg tega med proizvajalcem in kupcem ni trgovinske verige, ki podraži izdelek. Tako proizvajalcu ostane več, kupec pa plača manj.

43. Ukinitev javnih naročil prek razpisov

Zavzemamo se za ukinitev javnih naročil in razpisov. Javne nabave naj kontrolira računsko sodišče, ki bi po našem programu imelo več pristojnosti. Če sodišče ugotovi, da je nabava potekala nepošteno, je tisti, ki je odgovoren, dolžan povrniti nastalo škodo, ki so jo utrpeli davkoplačevalci.

Generalni sekretar SPS:
Tadej Trček


 

8 komentarjev:

  1. Zelo dobro spisan program,zanima me pa kdo so vaši vodilni možje ,da niso takšni iz zdajšnih državnih strank.Lepo bi bilo če bi bilo vse to res izvedljivo. lp

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Spostovani. V Socialisticni partiji Slovenije ni nikogar, ki bi bil del politike od leta 1991.

      Izbriši
  2. Odličen program. Manjka samo prodor v medijsko krajino in prepricevanje kritične mase Slovencev, da se da taki politiki dostop do parlamenta in vlade. Smrt fasizmu, svoboda narodu!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala tovaris. Smrt fasizmu, svoboda narodu!

      Izbriši
  3. kaj pa brezplačna prehrana v osnovnih in morda v srednjih šolah na račun tistih, ki bivajo v prevzgojnih zavodih (zaporih) tem bi morali ponuditi prevzgojno delo za kritje stroškov bivanja in prehrane, v primeru odklonitve dela pa jim omogočiti le minimalne razmere, ali pa možnost samoplačništva za drugačne usluge bivanja.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Stalisce SPS, je da bi morali zaporniko svoje stroske upraviciti z delom. Kar se prehrane tice, predlagamo sistem menz, brezplacno od vrtcev do univerz, kar bi se s pravicno razporeditvijo (socializem) lahko uvedlo brez problema.

      Izbriši
  4. Manjka kazen za lopove. V teh primerih odvetnike ........

    OdgovoriIzbriši
  5. Ziveli braco Slovenci. POZDRAV IZ VAMA BRATSKE SRBIJE

    OdgovoriIzbriši